Lepotici Tari Zupančič je pandemija podarila poslovno zasebno kombinacijo, ki je umetniški sklop zvoka in slike. Udejanila je idejo, ki jo je že dolgo nosila v sebi. Umetnost jo spremlja že od malih nog, zdaj pa je povezala dve ljubi stvari na svojstven način. Zvok v sliki. Zvok je frekvenca, ki se izriše v trenutku. Zvočni valovi, krivulja, špice, vijuge so edinstveni zapis zvoka. Najljubšo pesem, izgovorjene besede, ljubeč stavek imate zdaj lahko kot sliko, edinstven spomin, okras na steni.

Tara nam je še zaupala, da jo poleg njene umetnosti, pomirja vonj po brsteči naravi, prasketanje ognja, bolščanje v plamen sveče, opazovanje živali.

Da si želi na pot z motorjem, izpit kot veliko željo si je izpolnila nedavno, prva na seznamu je Dalmacija. Jadranska magistrala. Da bi rada doživela ta občutek idealne linije med gorami in morjem, skrite zalive, slane vonjave, tople vetriče. Kasneje si želi v Maroko, vmes pa še v Dolomite.

Naravno ji je blizu. Med sivko in smiljem se odloči za smilj. Nikoli ni bila pretirana ljubiteljica sivkine arome, čeprav je njena esenca skupaj z eteričnimi učinki izjemna in jo uporablja v manjših količinah pri mešanju osnovnih olj z eteričnimi. Predvsem pri pripravkih za kožo, ker je fina in antiseptična. Vendar Tara pravi, da je ni nikoli preveč pomirjala. Medtem, ko sicer tudi smilja ne zavoha v gorenjskih planjavah, jo njegov vonj spominja na brezskrbnosti, na morske vragolije, na kampiranje, na svobodo pa še neskončen je. Immortelle, nesmrtnik.

Tarin moto življenja pa naj bo navdih za vse nas: “vesolje ljubi tiste, ki uporabljajo svoje talente, da bogatijo na ljubeč način.” 

Foto: Nadica Petrova